Pot

Tematska Pot Morostig se vije po Ljubljanskem barju in sklene pri kolišču. Sprehod po njej bo navdihnil tiste obiskovalce, ki jih ob zgodovini območja in njegovih razgledih zanimajo še njegove botanične in zoološke posebnosti ter njegovi raznoliki življenjski prostori.

V zaključku se Pot spremeni v časovni stroj, ki nas popelje v čas koliščarjev. Preskakovali boste leta prvih arheoloških izkopavanj na Ljubljanskem barju, ki jih je vodil vsestranski raziskovalec Karel Dežman, ter leta gradnje Ižanske ceste in Gruberjevega prekopa. Pred vami bo vzniknilo leto regulacije reke Iške, obdobje industrijskega rezanja šote in leto prve omembe gradu na griču Pungrt. Mimo vas bo švignil čas rimskih legionarjev, era naselbine Molnik in še kak pomemben mejnik.

Že sama reka Iščica je polna življenja, a so pomemben življenjski prostor za živalske vrste tudi stara drevesa ob vodotokih, stoječe vode in izsuševalni kanali, katerih mreža na Ljubljanskem barju meri več kot 5000 kilometrov! Na mokrotnih tleh, številnih, raznolikih travnikih barja in biotsko raznovrstnih mejicah obenem uspevajo številne ogrožene rastline, ki danes, skupaj z nekaterimi živalskimi vrstami, vse hitreje izginjajo.

Zaradi izsuševalnih del, rezanja šote in določenih kmetijskih praks, ki vplivajo na sestavo tal in raven podzemne vode, žal izginja tudi samo barje. Visoka gladina podzemne vode ni pomembna le za preživetje rastlinskih in živalskih vrst, temveč tudi za ohranjanje vrste procesov, ki so ključni za zdravo življenjsko okolje. Zato Ljubljansko barje ni po naključju zavarovano kot krajinski park ter razglašeno za območje Natura 2000!

Do prvih sprememb na Ljubljanskem barju je prišlo neodvisno od koliščarjev, ki so se na obrobju nekdanjega jezera naselili pred okoli 6600 leti. Ostanke kolišč so sicer odkrili v večini alpskih držav. Njihova številčnost, bogastvo arheoloških najdb ter predvsem ohranjenost organskih ostankov kolov, hrane, oblek, orodja in drugih pripomočkov, so izjemnega pomena za razumevanje prvih stalno naseljenih poljedelcev in živinorejcev v tem delu Evrope. Leta 2011 je Unesco prepoznal izjemno univerzalno vrednost teh arheoloških ostankov in 111 prazgodovinskih kolišč okoli Alp ter kolišča na Igu uvrstil na seznam svetovne kulturne in naravne dediščine.

Kontakt

Občina Ig
MOROSTIG
Govekarjeva cesta 5
1292 Ig

T: +386 1 2802 305
E: info@morostig.si

Aktualni odpiralni čas

Zima: 28. 10.–20. 3.

NEDELJA

Samo voden ogled z začetkom pred Hišo ob 10.00 in 13.00.

Novičnik

InstragramFacebook

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Kohezijskega sklada (ESRR), v okviru Operativnega programa Evropske kohezijske politike za obdobje 2014–2020, prednostne osi 6.4: Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in tal ter spodbujanje ekosistemskih storitev, vključno z omrežjem NATURA 2000 in zelenimi infrastrukturami.

© 2024 Morostig – Hiša narave in kolišč. Vse pravice pridržane.

Razvijanje in oblikovanje:&