Hiša Morostig
Devet tematskih enot razstave v Hiši Morostig pred vas postavlja pomembne odlomke raziskovanj Ljubljanskega barja in kolišč. Med obiskom se boste seznanili s podrobnostmi koliščarskega obdobja in koliščarskih naselij okoli Alp, ki so vpisana na Unescov seznam svetovne dediščine, ter z biotsko raznovrstnostjo samosvoje barjanske pokrajine, ki jo ohranjata tako uvrščenost v EU omrežje Natura 2000 kot status krajinskega parka.
Po obisku boste razumeli, zakaj se je na Ljubljansko barje vredno vedno znova vračati po navdih.
Hiša Morostig odpira svoja vrata naravnost v zapuščino vidnejših raziskovalcev Ljubljanskega barja. Izčrpno predstavi zlasti dosežke vsestranskega znanstvenika Karla Dežmana, ki je prvi celoviteje popisal barjansko rastje in raziskal ostanke koliščarskih naselbin pri Igu ter za nameček organiziral še tu prva uradna arheološka izkopavanja na Kranjskem. Kaj se skriva pod tlemi Ljubljanskega barja, nam pokaže talni profil. Fascinantno je, kako in zakaj se je raven tal v 19. stoletju bistveno znižala.
A ne le to. V osrčju Hiše Morostig prav tako tičijo odgovori na druga ključna vprašanja: kako sta se Ljubljansko barje in njegova okolica spreminjala? Kako dolgo so obronke nekdanjega jezera poseljevali koliščarji in zakaj so se odselili? Kakšna je časovna razdalja med jezerom, močvirjem, in obdobjem intenzivnega izsuševanja? Kako razkošni sta barjanski flora in favna? Pa prihodnost barja – kakšna bi morala biti?
Medtem ko Hiša Morostig floro Ljubljanskega barja ponazori s herbarijem, s pomočjo katerega je mogoče prepoznavati rastlinske vrste z mokrotnih barjanskih travnikov in določati različne rastlinske ostanke, ki pričajo o nekdanjih prehranskih navadah koliščarjev, se je o barjanski favni mogoče poučiti ob koščicah in kosteh ter drugem materialu. Hiša Morostig obenem nenehno razpleta zgodbo o ljudeh in pojasnjuje, kako so prvi barjanski nomadski prebivalci nabirali in lovili, kako so poznejši koliščarji kmetovali, lončarili in tolkli kovine ter kaj sta prinesla tako pokoliščarsko kot rimsko obdobje. Informacije o koliščarskih naselbinah in življenju koliščarjev ob tem sijajno dopolnjuje izdelana maketna rekonstrukcija kolišča Maharski prekop iz 35. stoletja pr. kr.
Razstava naposled razloži, zakaj točno je barjanska tla pomembno ohranjati zdrava, ter predstavi mednarodne in lokalne projekte, ki si prizadevajo ohranjati tako najdbe koliščarskih naselbin kot številne ogrožene prostore in vrste, s katerimi se obiskovalci lahko seznanijo kar s povečevalnim steklom v roki. Zbrani poudarki Hiše Morostig informirajo, a hkrati služijo kot opomin: le, če se povežemo, lahko zaščitimo, kar je najbolj dragoceno.